The Week I Got My Mojo Back


This week's post is going to be on a more reflective side. A heart-to-heart, if I may say so. I mean, I'm not even sure what exactly I'm going to tell you yet, because this blabber will be completely spontaneous, but I just have to get some things off my chest. The last few weeks have been hard for me. Don't worry, nothing terrible happened. I just felt a bit...down. All the things that have been stressing me out recently piled up, kind of ended up breaking my spirit, and made me question my whole life, pretty much. 

First, there is the whole exam/uni/work/life situation. I am two exams away from graduating, and this freaks me out. Not only do I feel like I'm never going to pass a certain exam that has been causing me panic attacks for the past two years, and end up being a college dropout after wasting three years of my life at university, but I also don't know what to do with my life in case I do manage to finish uni. According to our society (and my parents), the right thing to do would be to spend another two years at university to get my MA. But I'm just not sure if this would be the right fit for me at this point. If I only think about having to go to uni for another two years, putting all my 'hobbies' on hold to get a degree in something I don't even want to do in my life (teaching), I instantly become depressed. But then again, what would I be doing if I decided not to go back to uni? Getting a job in my country is misson impossible, and my hobbies will unfortunatelly not be paying the bills any time soon either. You see why all this freaks me out a bit? 

Speaking of my hobbies, they too unfortunatelly seemed to bring me more disappointment and frustration than happiness in the past few months. It's hard to put your heart, soul, time and money into things and get nothing in return. Running my online store, blogging and doing youtube are all hobbies I enjoy doing A LOT, but if I don't get the support or any sort of feedback from other people, it makes me question whether this is something I should even be doing. Sometimes I feel like nobody even cares about the content I'm putting out there anymore, while others are getting all this amazing feedback for putting up one crappy photo and a review that is no longer than a sentence. I'm not saying that other people's blogs suck or that mine is oh-so-amazing, but when you know that some who are doing it for all the wrong reasons and not even putting much effort into it are getting all the credit, it's a little bit disheartening to say the least. 

And then there's the disappointment that came with me launching my own online store. I didn't have any high expectations to begin with, but when I realized there are tons of people around me who only want to see me fail, it hit me really hard. I was aware that my country is full of envious people who try to tear you apart as soon as they sense a touch of possible future success, but I had no idea how many of my 'friends' were a part of that bunch. When you start your own business with no connections and no funds whatsoever, you would expect your friends to at least help you spread the word about it. But no, even clicking a like button on facebook is apparently too hard for some people. Anyway, at least I got to see who my true friends are. If you're one of those people who helped me out even by just clicking that like button, thank you very much from the bottom of my heart. You probably don't even know how much it means to me. I will make sure to return the favour. And remember, we always have karma on our side. :)

Phew, I really did get some things off my chest, haven't I? This post probably doesn't even make sense, but I guess the point in me telling you all this is to let you know that removing myself from the online world for the past few weeks wasn't all rain and sadness. Yes, I hated studying and all the stress that stupid exam caused me, but the distance helped to resolve a lot of issues I had in my head. No, I still don't know what the future holds for me, but I know that I want to continue doing the things I love with or without the support. I first started blogging four years ago and not a single soul read the word I wrote until two years after. Two years. And I still happily blogged my life away almost every day. Why? Because I loved it. I still do. I can't imagine my life without it anymore and that's why I'm back. I'm back with some fresh ideas and I-don't-give-a-f**k attitude. It's time to start doing things my way and stop caring what other people do or think of me. Again. Talk to you soon! And thank you to those of you who continue to support me. I love you to pieces! 

74 comments :

  1. Jaz te čisto štekam za faks. Na živce mi gre, ko me vsi čukast pogledajo, ko rečem, da nočem na MA, ker kao sej je samo eno leto + kaj bom pa s FDVjem delala. Pa ne štekajo, da je to eno leto zame mučenje in depresija, ker si tega v lajfu NE želim počet. Tako, da jaz bi ti rekla, da se fokusiri na svoje hobije in probi začet iz tega služit.. Lahko preberš kako knjigo na to temo al pa kaj.. Pa še make up šolo maš narejeno, že to je ful. Ne se pustit ljudem (kot so tvoji 'prijatelji'), ker si na koncu v bistvu oni želijo bit na tvojem mestu. Verjemi, da bi vsi meli takoj spletno trgovino in od tega služili, če bi lahko ;) Foušija pač. ;) Ne se pustit in delaj kar si želiš! x

    ReplyDelete
    Replies
    1. Hvala Aida! <3 Ja, pri nas ne iti na faks oziroma magisterij je res nekakšen tabu. V tujini jih gre študirat razmeroma majhen procent pa še tisti, ki ne grejo, z lahkoto dobijo službe in tudi uspejo, če hočejo. Saj verjetno bodo tudi pri nas kmalu ugotovili, da ti list papirja prav veliko ne pomaga. Sploh, če itak ni služb...

      Delete
  2. Welcome back! :) I'm glad you found a bit of yourself while you were away. I hope you did okay on that stressful exam. Best of luck!

    ReplyDelete
    Replies
    1. Thank you! I just got the results and I passed! I'm so happy! :)

      Delete
  3. Mamo vsi take momente, ko se zdi da nič več ni tko kot bi moglo bit. Kar se faxa tiče, točno vem kako se počutiš, sem se sama tako še v gimnaziji, ko enostavno nisem vedla kaj počnem tam, sem rahlo falila... Pa na srečo se nisem razumela z matematiko na amturi da sem imela še dodatno nekaj časa razmišljat o fakulteti... Prej sem želela vsak teden nekaj drugega študirat, predšolska vzgoja, razredni pouk, dvopredmetni učitelj, babištvo, anglistika, nemcistika...in še in še...pa sem čez leto ko sem čakala na naslednji rok mature ugotovila da me je že cel čas zanimala informatika, ampak sem si mislala da itak me pri tem ne bo nihče podpiral...ženske in računalniki....pa se je izkazalo za obratno :D Si ne predstavljam da bi dejansko študirala nekaj od prej naštetega, ker po študiju tega nebi želela več počet :/
    Imena bloga ne bom omenjala ampak, je tudi pri meni en določen, kjer je slika plus 2 stavka in je to review izdelka....pa da ne omenjam potem še nesramnih odgovorov na komentarje, pa ima še vedno več prometa kot pa marsi katera druga bloggerka ki vloži v svoje objave ogromno truda.
    Podpiranje s strani kolegov...hja tudi s kolegico sva ugotovili, da naju ne podpirajo kaj preveč, saj nebi bilo treba blogu sledit, ampak vsaj lajk na fb strani pa mogoče malo naprej posredovat, bi nama veliko pomenilo, pa je bila prošnja večinoma ignorirana. Ampak kaj čmo...tkao je :/
    Tvoja spletna trgovina je pa super, tisti ki ti privoščijo da nebi uspela, jih je samo foušija, pa se jim en pusti, zakon je, trudiš se k nam pripeljat znamke, ki drugače niso dostopne in vse makeup fanice smo ti iz dna srca hvaležne! :D In le tako nadaljuj!!!

    Ok, se opravičujem za ta dolg komentar, sem se še sama malo izpovedala, pa se počutim 5 kil lažjo :P

    ReplyDelete
    Replies
    1. Hvala! <3 Haha, zgleda da se vsi moramo malo izpovedat vsake toliko časa. Pri meni je bilo malo drugače. Od majhnega sem si želela študirati angleščino in sem bila ful srečna, ko sem bila sprejeta, ampak me je ritem našega faksa počasi začel ubijat pa še druge stvari so me vmes bolj začele zanimati. Ampak ja, zdaj sem na istem, in sem čisto zmedena ker ne vem kako in kaj naprej. Upam, da se mi par stvari še razjasni tja do septembra, ko je zadnji rok vpisa na magisterij. Če ne bom pa še kakšno leto razmišljala, I guess... XD

      Delete
    2. Itak se vsak vsaj enkrat v življenju znajde na tem, da ne ve kaj bi naprej. Sama sem dve leti imela časa, da sem res zbrala fax ki mi ustreza ( 1 leto čakanja na ponovitev mature in eno leto poklicnega tečaja, za kar mi ni niti malo žal. Če bi naredila maturo v prvo in šla direktno na fax, vem da bi bila sedaj na istem kot ti ali pa pa niti blizu diplome, ker bi se mi itak vse zamerilo :D
      Upam da ti uspe najti pravo odločitev, drugače pa če bo kdaj kakšen ''piknik slovenskih blogerk'' bomo pa ta vse malo jamrale haha :D

      Delete
  4. Sandra, povedala si jim/nam svoje in prav je tako!
    Sem tudi sama pisala na to temo o šolanju in to so za našo generacijo in mlajšo res najtežje odločitve. Ampak jaz vedno pravim poslušaj svoje srce. Če ti ni biti 2 leti na faxu, ne bodi... Če ti je, bodi... Jaz sem se prepustila toku in morem povedat, da čutim da me nosi v pravo smer... Samo zaupati moreš in biti pogumen, ter zelo redko podvomiti da ti ne bo uspelo...
    Glede bloganja, delanja videjev pa tole imaš čudovit blog in videe, čeprav sama se nikoli ne posvečam toliko videjem, ker se mi iskreno zdi brezveze porabit 15 minut, da poslušam kakršnegakoli youtuberja.
    Glede trgovinice pa tole.. Imaš super trgovinico in zanimive izdelke, ki se jih ne dobi pri nas. Sem prav šla preverit, ali sem lajkala fb stran od trgovinice pa seveda nisem. Sem pa zato zdajle. (: Se pa zavedam, kako ti je ko te nekateri prijatelji pri tem ne podpirajo... Takrat res vidiš kdo je pravi prijatelj...Včasih te bolj presenetijo in podpirajo popolni neznanci, bolj kot pa takoimenovani prijatelji.
    Sandra, jaz verjamem vate, ker si res že toliko truda in energije vložla v ta blog in saj veš, da se ti bo to vse enkrat vrnilo, čeprav mogoče niti vedela ne boš...

    ReplyDelete
    Replies
    1. Hvala Evelina! Ja res, je, še vedno se čudim kako me neketeri ljudje, ki me niso še nikoli v življenju niti videli, stokrat bolj podpirajo kot moji 'prijatelji'. Upam, da vas enkrat vse lahko spoznam v živo. <3

      Delete
    2. Tudi jaz :)))

      Zato pa smo tu bloggerke :) You go girl!

      Delete
    3. <3 Mislim, da bom organizirala en piknik, haha. :D

      Delete
    4. Malenkost! Jaaaa, točno to. Blogerke smo zato da se podpiramo in to mi je najbolj všeč. Ker nismo prav nič tekmovalne. Prav super smo :P
      Jaa piknik, to bi bilo super :D

      Delete
  5. Sandra, res super da si se razpisala o vsem :) Moja situacija glede faksa je bila popolnoma enaka tvoji pred parimi meseci, celo malo hujša. Tudi jaz sem študirala anglistiko, šele v tretje mi je uspelo narediti izpit od Shepardove (saj je ta, ki ga še imaš za naredit, right? Se te spomnim z izpita jeseni), nato pa sem septembra, kljub temu da sem končala diplomo na drugem predmetu, že četrtič padla glagol, čeprav sem na splošno izpite večinoma naredila v prvo ali drugo. Sama izkušnja s faksom, predvsem zaradi anglistike, je bila grozna in se še vedno počutim kot največja zabita zguba, ampak mi je v petem poskusu februarja končno uspelo in sem potem v prvo naredila diplomski izpit ter končno diplomirala. Evo ravno v petek sem bila na podelitvi. Sandra, samo ne obupat, verjamem da ti bo uspelo. Glede nadaljevanja sem pa na istem kot ti. Nekako sem se odločila da ne grem naprej na tem faksu, ampak verjetno kaj drugega in lokalnega, se še odločam. So pa moji starši zelo razumevajoči glede študija, že zaradi svojih izkušenj :)

    Glede bloganja, pa popolnoma razumem ko nobenga ne briga kaj delaš in koliko ti to dejansko pomeni. Sicer sama ne govorim okoli, da imam blog, ker tudi vem da ni nobenemu kaj dosti v interesu in vejo samo najbližji, ampak oni imajo vsi svoje stvari in jim ni ravno do branja mojega dela. Vseeno sem zelo ponosna na moj blog in verjamem da si tudi ti, samo poglej kako dobro ti gre :D

    Destination Pretty omenim veliko puncam, ki jih zanima kje se kaj dobi v Sloveniji. Še posebej zdaj ko imaš polno novih znamk in tudi moje naročilo bo enkrat priletelo, ko mi bo zmanjkalo Seche Vita, imam že seznam :)

    ReplyDelete
    Replies
    1. Mislim, da me ti res v nulo razumeš. Tisti, ki ne hodijo na naš faks oziroma na našo smer včasih ne razumejo kaj lahko tempo in nekateri predmeti naredijo s tvojo psiho. Shepardovo sem na srečo v prvo naredila, tako kot tudi vse ostale izpite razen dveh. Glagol je bil ta, ki me je dve leti zajebaval. Vidim, da si bila na istem. Zdaj sem ga šla pisati četrtič, ravnokar pa sem zvedela da sem ga končno naredila! Thank god! Zdaj imam pa še dialekte/kontrastivno, ampak ta izpit sem tako ali tako samo enkrat do zdaj šla delati, pa še to na blef, tako da me za tega (še) ni tako strah. Čeprav bi bilo fino, da se tudi tega čimprej znebim in mi potem ostane samo še diplomski izpit. Drugače sem pa tudi jaz že razmišljala, da bi šla nekaj drugega naprej študirati, ampak bom še videla kako in kaj. Zdaj hočem najprej vse na anglistiki zaključiti, da zaprem eno poglavje in potem razmislim, kaj bi bilo najboljše zame. Upam, da se mi oblaki v glavi razkadijo čimprej. :D Pa ful ti hvala za vse tvoje besede in podporo! Ti si ena tistih, ki vem da me že zelo dolgo podpirajo in mi res ful pomeni. Upam, da se kdaj dobimo na kakšni kavici oziroma soku in še v živo kakšno rečemo. :)

      Delete
    2. No, evo ti, isto glagol! Enako dve leti zajebavanja z njim, res me zanima zakaj. Pa toliko izgubljenih živcev.
      Točno to - ta tempo, pa stalne domače naloge kot da smo v osnovni šoli, seveda kot dvopredmetna pa še poročila na drugi strani in enotedenske terenske vaje točno pred izpiti, vmes naj bi naredila pa še diplomsko. Briga pa seveda nobenega, da se praktično utapljaš.
      Res, čestitke da si naredila in to z 10! Bravo! Še tale izpit daš čez (nisem imela tega predmeta, tako ne ti ne morem pomagat), potem pa diplomski sploh ni težak, samo ko boš imela bralno razumevanje, res pazi na čas, ker vprašanj je veliko. Ustni je pa itak najlažja stvar na tem faksu, dve vprašanji in je konec. Ti želim vso srečo! Za pijačo se pa bova morda enkrat zmenili, ampak jaz sem doma na koncu sveta in zadnje čase bolj malo hodim v LJ, v tvoj konec pa še manj :) One day :)

      Delete
    3. Ja, točno to! Samo utapljaš se lahko med vsemi nalogami, eseji in predstavitvami. Če bi ti dejansko kar nucale in prispevale k oceni bi bilo še v redu, ampak ne, to moraš narediti kar tako, potem imaš pa povrhu vsega še izpite. In to VSE na koncu. Tolk so govorili kolk bo bolonjc fajn, da se bo vse razporedilo čez leto in bomo lahko sproti delali... my ass!

      Hvala! Vsaj to me tolaži, da diplomski ni bav bav. Mislim, da bralno razumevanje tako ali tako Blake sestavlja, kar me malo miri, ker sem ga imela že za JvR in Kanadsko, tako da sem že malo navajena njegovih fint. :D

      Ja, tako kot si rekla, one day. :)

      Delete
  6. Dokončaj tiste 2 leti, res ni več veliko. Jaz sem že na polovici in mi je prvo leto minilo TAKOJ. Prve 3 leti se res vleče, potem bo pa bolj intenzivno ampak hitreje minljivo :)
    Za hobije še boš pa imela veliko časa! Izobrazba je vseeno pomembna, tudi če te trenutno ne veseli. Že sama osebnostna rast ti bo veliko prinesla. Sama sem se enako počutila, ampak greš čez to in izkoristi priložnost dokler jo imaš, nikoli ne škodi imeti dodatnega šolanja- sploh zdaj. Toliko ljudi po svetu si želi izobrazbe in je ne morejo niti dobiti ker je plačljivo. Vsaj to srečo imamo da je brezplačno-zaenkrat.
    Joj, oprosti za tak moralen komentar, ampak se mi zdi škoda da ne bi dokončala - angleščina vedno pride prav :D Sploh zdaj ko je bolonjski sistem...ko 1.stopnja ne pomeni nič. Si mogoče tudi razmišljala za kakšno prakso v tujini? Jaz sem kar malo bolj motivirana če imam že plan po študiju - združi prijetno/novo s koristnim :D

    ReplyDelete
    Replies
    1. Myah, saj to me muči. Po eni strani vem, da je pri nas še vedno fino imeti vsaj papir za hude čase, po drugi strani ti pa čisto nič več ne pomaga, ker itak ni služb. Vsaj pri anglistiki to opažam. V tujini se mi zdi, da lahko veliko hitreje uspeš z diplomo ali brez, ker so jim pomembnejše izkušnje, ki jih pa pri nas itak ne dobiš, ker vse temelji samo na neuporabni teoriji. In glede na to, da se nekega daljnega dne vidim v tujini, sem mi včasih zdi zabijanje nadaljnih dveh let na faksu čisti nesmisel. Kdo pa potrebuje anglista tujca v Londonu, na primer... :/

      Pri mojih hobijih je pa spet tako tako. Lahko da bodo za vedno ostali le hobiji, lahko pa bi jih spremenila v službo. Ampak za to bi bilo potrebno ogromno časa in truda (pa seveda tudi sreče), kar vem da z mojim faksom ne bi šlo skupaj. Tako da ja, zdaj se odločam kaj je bolj pametno. Dve leti faksa, da bom verjetno spet na istem ampak z nekim listom v roki, ali pa neprevidljivo razvijanje mojih hobijev. :D Ne vem. Navsezadnje si lahko vzamem še eno leto frej in vidim kako bo šlo. Če ne bo, grem lahko še vedno nazaj na faks. Ampak ja, upam da se mi uspe zjasniti do septembra, ker res ne bi rada zapravljala let tako ali drugače. Res škoda, da pri nas nimamo opcije online študija, ker jaz od predavanj itak ne odnesem veliko in se mi čepenje po dvanajst ur na faksu zdi samo metanje časa stran. :D

      Delete
  7. First of all I'm glad you're back. I was wandering what was wrong. Keep your chin up and continue what you're doing. Don't be scared of the exams. I know they can be frightening, believe me, I've been there. I thought I'm never going to pass some grammar and phonetics exams but I did (not sure how, though). I ended up teaching at school although that was never my plan. But hey, with two kids, you have to pay the bills somehow. And don't get me even started on how much I spend for the make up. I've already made two orders in your inline store. Just keep on doing what you like and it will eventually pay of. And stay at the uni, because formal educations still counts a lot.

    ReplyDelete
    Replies
    1. Thank you! Yeah, my mom is telling me that getting a degree in teaching would be a good backup plan for the future, even though it terrifies me and I don't see myself doing it now or in the future. But I don't know. I guess I'll just have to make up my mind and take the risk. I just don't know which of the risks I want to take yet, haha. We'll see in September.

      Oh, yes, I know who you are! Thank you for all the orders! :D

      Delete
  8. Vsi imamo take momente in prav je, da si vzameš čas za premislek kako in kaj naprej. Meni osebno je tvoj blog eden izmed najljubših in mislim, da bi se marsikatera blogerka lahko zgledovala po tebi in tvojih objavah, ki so res detajlne in podprte s čudovitimi slikami izdelkov, swatchev itd. Tako da nikar ne obupaj in še naprej vlagaj trud vanj ;)
    Faks ali posvečanje hobijem.. kakorkoli se odločiš bo prav, vse dokler ostaneš aktivna. Jaz sem se odločila, da grem naprej na magisterij, ker službe tko al tko ni in je še nekaj časa ne bo, v treh letih bom pa vsaj pridobila izobrazbo, zaslužila nekaj še s študentskim delom, vmes pa se posvečala hobijem. Čeprav tole zadnje je trenutno nekje v ozadju - očitno!

    ReplyDelete
    Replies
    1. Hvala! <3 Ja, mene samo skrbi, da ne bi imela nič časa za hobije, če bi šla naprej (kar je zelo verjetno glede na urnike in količino dela na našem faksu) in potem zamudila kakšno odlično priložnost, ki bi se lahko pojavila ter mi pomagala veliko bolj kot papir v roki. Meh. :/

      Delete
  9. Aww Sandra I'm sorry that you feel that way hun! As you may know I have anxiety issues so I know what's it's like to be freaking out about exams/work and future in general, it's very hard to cope with everything but I like to believe that my life has it's own plan and everything will fall into place eventually and that gives me some kind of comfort and peace when I feel down and anxious about what's coming or not coming my way. And as you may know as well I dropped out of college and took an English Cambridge degree, which was the best decision I made. College was definitely not for me and it made my anxiety 1000 times worst.
    Sometimes I feel the same about my blog and Youtube channel but at the end of the day what matters is the how I feel about it and the effort I put in what I do, I feel accomplished and that's the most important thing then eventually the feedback will come.
    You are an amazing blogger, Youtuber and a true inspiration so keep doing what you're doing as long as it makes you happy!
    And sometimes these situations like you said are important so we can see who's really surrounding us and our lifes.
    I'm sure your online store soon will be a major success! Keep on keeping on and everything will be alright! xxx

    ReplyDelete
    Replies
    1. Thank you lovely! Yes, uni is making me extremely anxious as well, so I hope I can figure something out. I really don't want to put everything aside and be a nervous wreck for another two years, but then again I don't want to sit at home and depend on my parents until the rest of my life either. I guess only time will tell what the right thing for me is...

      Delete
  10. Se popolnoma strinjam z vsemi napisanimi komentarji. Pa ne si mislit, da si sama na takem položaju. Verjami, vsi smo bili ali smo tam. Jaz imam še en izpit in nato pisanje magisterija...Zakaj? Ker pač sem tako daleč se odločila iti in zdaj bom že dokončala. Se mi zdi, da je naš šolski sistem še vsakega razočaral, ker se odločiš za nek faks, imaš svojo idejo o tem kaj se želiš naučiti in kaj se boš naučil, na koncu pa je slika popolnoma drugačna. Na žalost...se mi zdi, da se bo nekaj moralo spremeniti. In potem študiramo samo zato, da dobimo tisti papir, ker mislimo, da bomo potem pa res lahko delali tisto kar si želimo. Kakšna je rešitev, še sama ne vem, ker nisem tako daleč, ampak jaz bi ti predlagala, da narediš tako kot se ti zdi najbolj prav - glede faksa:)

    Glede bloga nas je več na istem. Mislim da dokler delaš to in dokler te to kar delaš veseli, se ne oziraj na nič drugega. Ljudje bodo že brali in te našli:).

    Za tvojo trgovino, pa sem ti že pisala na Instagramu, res super te nove blagovne znamke in nisem mogla verjeti, da imaš najbolj poceni Seche Vite :). Sem že oddala naročilo in še enkrat pohvala glede poštnine in možnosti plačila s PayPalom (nekaterim slovenskim online trgovinam to še vedno ni jasno ;) )

    ReplyDelete
    Replies
    1. Ja, res bodo morali nekaj spremeniti, ker to nikamor več ne pelje. Meni se čedalje bolj zdi, da je pri nas hoditi na faks včasih samo izguba časa in vir psihičnih problemov. Pa to ne velja samo za faks, tudi v srednjih in osnovnih šolah samo terorizirajo otroke, namesto da bi učitelji stopili skupaj in naredili kakšen premik. Ampak to se itak ne bo zgodilo, ker 99% učiteljev uči iz napačnih razlogov. Samo znašajo se nad bogimi otroci zaradi svojih problemov in jih že v štartu ubijejo. Res skregano z vso mojo logiko, ampak to je tema že za kakšno drugo objavo. :D

      Pa hvala za pohvale. Me veseli, da vas veliko opazi moj trud in to, da želim stvari delati malo drugače, v dobro vseh. :)

      Delete
  11. Sandra, ne sekiraj se. Poslušaj svoje srce in delaj to kar misliš da je zate najboljše. To je tvoje življenje, ki si ga krojiš sama in sama stojiš za svojimi odločitvami. Starši bodo že tvojo odločitev nekako sprejelo, kar pa si okolica misli pa ti naj bo res vseeno. :)
    Glede komentarjev/videjev... to kar delaš s srcem in to je edina prava odločitev zakaj pišeš blog. Včasih si res žalosten, ko vidiš kakšen feedback ima nekdo drug, pa si misliš, da si neviden, ampak vseeno pišeš za svojo dušo in nadaljuj s tem! :)
    Trgovinico pa sem lajkala in imaš res kjut stvari. V današnji ekonomiji je res težko uspet, ampak saj veš, da pravijo, da čez noč ni nič. Ti samo vztrajaj. :)
    Kdo je pravi prijatelj pa na žalost izveš komaj ko si v težavah/uspeš, imaš cilje ali enostavno potrebuješ pomoč, ki se tebi ne zdi omembe vredna. Ampak s tem se/si se veliko naučila in bodi hvaležna tudi za tole lekcijo.

    Želim ti vse dobro, za zlobne jezike pa se ne obremenjuj! :)
    Nadaljuj z dobrim delom še naprej.
    xx,
    J.
    http://fashionandpinkheart.blogspot.com/

    ReplyDelete
  12. Se strinjam z večino komentarjem in te tud js čist razumem glede faksa. Mene drži po konci še samo to, da čimprej vse dokončam in eno leto dobesedno noge v luft tišim med absolventom :D Nekak se ne vidim, da bi pri nas nadaljevala magisterij, zato tud upam, da bom v tem letu uspela ugotovit v katero smer sploh hočem nadaljevat in če bom to res našla v tujini :D
    Glede bloga se pa res ne rabiš sekirat, js sm daleč za tabo in sm še bolj kot ne nova v vsem tem, pa ne bi nič spremenila, ker se mi zdi to velik boljše ko pa tisto, ko se dobesedno prodajaš za lajke in zastonj izdelke, ki jim potem nameniš eno sliko in dva stavka. In če to pomeni, da nikol ne bo mela toliko in toliko bralcev/sledilcev, jih pač ne bom :D
    In tak ko si že sama rekla, ti vztrajno in z dvignjeno glavo nadaljuj v tej smeri, ostalo se bo pa s časom že porihtalo :)

    ReplyDelete
    Replies
    1. Ja, se čisto strinjam. Raje imam samo deset bralcev, kot da 'prodam dušo' za nekaj zastonj izdelkov in všečkov. Quality over quantity. :)

      Delete
  13. Resda bolj poredko komentiram bloge, ki jih spremljam, ampak glede tega pa razumem kako se počutiš. Sama sem sicer študirala angleščino v MB (še pred bolonjskim sitemom), ampak me je po 2 letih vse skupaj minilo, ker sem ugotovila, da sem vpisala študij prej iz vseh drugih razlogov, kot močne želje, da iz tega naredim kariero. Angleščina že prav pride, ampak če ne znaš še vsaj kakega drugega jezika zraven, si kot prevajalec pri nas bolj malo vreden, ker si že vsako (pardon my french) tele samo prevede tisto osnovno. Nikoli mi ne bo jasno zakaj pri nas nekateri toliko dajo na kakršen koli list papirja, ko pa so nekateri moji sošolci še v 2. letniku faksa komaj spravili skupaj nekaj besed o sebi v angleščini. Taki ljudje zdaj pišejo diplome. Kar malo slabo mi postane, ko pomislim, da bi me na podlagi tega papirja metali v isti koš s temi ljudmi. Vem, da se sliši vzvišeno, ampak taka je moja izkušnja. Po tistih 2 zapravljenih letih sem naredila NPK za vizažistko, tragično kot najbrž vsak tretji mlad človek v tej državi, sem zdaj seveda brezposelna in samo občasno kaj služim na podlagi tega, ampak zame ni več poti nazaj. Zanima me še prekvalifikacija v kozmetičnega tehnika, kar bom ob priliki tudi naredila. Vleče me tujina, kar pa mi žal zaenkrat finančno ne znese. V bistvu ne vem točno kaj ti želim povedat, ampak imam občutek, da si pri nas z diplomo ali brez "nategnjen" s strani sistema.
    Zgornje se pa na nek način navezuje tudi že na opazko o raznih kvazi blogih, ki jih skoz futrajo s "freebie-ji", ki se potem samo enkrat pojavijo na sliki, drug dan se pa prodajajo naprej. Ravno te fore mene osebno najbolj odvračajo od bloganja. To in pa dejstvo, da se ne znam prodat. Ti si po mojem kot blogerka že veliko dosegla in od tukaj dalje greš lahko samo še navzgor. Glede tvoje spletne trgovinice ti lahko pa samo čestitam, ker imaš res lep nabor stvari in bo zagotovo kmalu tudi od mene priletelo naročilo, sploh ker imaš verjetno najbolj ugodne NYX butter glosse pri nas. ;)

    ReplyDelete
    Replies
    1. Wow, a res? No, to se mi zdi da se v Ljubljani na anglistiki ravno ne more zgoditi, ker je res selekcija in če ne znaš, kmalu končaš študijsko kariero. Že če obvladaš te lahko izpiti zafrkavajo. Mi gre pa zelo na živce ko nekateri 90% izpitov preplonkajo, medtem ko se ti mečeš na zobe... Ampak goljufanje je itak sestavni del večine slovencev. Mislim, da se mentaliteta pri nas nikoli ne bo spremenila.

      Drugače pa ja, se čisto strinjam da si brez ali z diplomo pri nas v you know where. Na žalost. Zato me pa že celo življenje vleče v tujino. Tukaj se mi zdi, da vsi samo gledajo, kako te bojo zafrknili. Upam, da mi nekoč rata pobegniti. Ampak najprej bo treba loto zadeti, haha. XD

      Se pa tudi jaz ne znam prodati in to me velikokrat tepe. Ampak jaz res ne želim biti vsiljiva oziroma fehtariti za zastonj produkte, tako kot nekatere delajo. To pač nisem jaz. To, da sem zaštartala s trgovino je pa tako ali tako prav smešno na momente. Nekateri mi pravijo, da sem neumna, ker nekaterih stvari v povezavi s prodajo nočem delati, ampak upam, da bodo ravno to ljudje cenili. Jaz nikoli ne bi mogla prodati stvari, ki vem da je zanič oziroma 'nategniti' kupca na takšen ali drugačen način, zato se tudi moja trgovina verjetno zelo razlikuje od drugih. Imam raje manj produktov, ki vem da so super, in tiste, katere kupci res želijo imeti, ne pa da nabavim neke pocei paletke, ki niso vredne niti enega centa in jih potem vsiljujem po astronomnih cenah. Nope. Itak sem trgovino postavila bolj kot ne iz mojih lastnih potreb po izdelkih, ki jih pri nas nimamo, ne zato da bi služila na veliko. Ja, malo skregano s potrošniško logiko... :D

      Delete
  14. Sandra, pogumno od tebe da si napisala takšen post! :) Res pohvalno.
    Meni imaš enega izmed najbolj kvalitetnih slovenskih blogov, in ga z veseljem prebiram (komentiram mogoče malo manj). Če nekaj rada počneš se ne ustavi samo zaradi ljudi, ki te držijo nazaj. Piši za tiste ki smo tukaj in radi beremo. Predvsem pa delaj to za sebe, če te to veseli.

    Glede faksa pa .. če meniš da študij ni zate... :) Mogoče se probaj pogovoriti z starši, se zna zgoditi da te pozitivno presenetijo.

    Lepo bodi. :)

    ReplyDelete
    Replies
    1. Hvala Marinka! :) Saj moji straši me drugače na srečo podpirajo v vsem kar delam in tudi vedo, kaj se mi trenutno plete po glavi. Vem, da bi me podprli tudi pri moji odločitvi v primeru, da ne bi nadaljevala s študijem, ampak vseeno bi imela potem jaz slabo vest ravno zato, ker mi po domače povedano vse v rit porinejo, če mi le lahko, in jih nočem razočarati in še dodatno (finančno) obremenjevati. Ahh, ne vem. Upam, da mi uspe ugotoviti kaj bi bilo najboljše tja do septembra. :D

      Delete
    2. Joj to pa poznam! Je moj ati isti kaj se tega tiče, da mi je pol še bolj hudo.
      Itak da ti bo uspelo, maš še kar nekaj časa da premisliš :)

      Delete
  15. Točno poznam občutek, o katerem si pisala. Zadnji izpiti na faxu pa vse ostale pomembne življenjske odločitve - yep, freaks me out too! :) Imaš pa super objave na blogu in YouTube vide-e, tako da le tako naprej :).
    P.s. čestitke za 10-ko.

    xoxo, Tamara

    www.tamarasbeautytalk.blogspot.com

    ReplyDelete
  16. I'm glad you're back and happy again! I took a break from blogging as well and I'm finally ready to start again. Speaking of ''true friends'' I've had quite a few of them, actually one of my closest friends is one so I know how it feels like. Just avoid them, you will feel better ;)

    ReplyDelete
    Replies
    1. Oh, yes, I know how it is. I've had so much fake friends throughout my life that I'm now already used to cutting them out of my life, haha. :D

      Delete
  17. I don't know what the job market is like in your country but I'm a believer in doing what you love :) I know I probably will not make a living off of my YouTube/blogging, but I'm trying to find ways to make those hobbies into real life job skills. You're super talented at writing, video production, and makeup so I'm sure it is possible to find something that utilizes those skills. Sorry you feel stressed! I will be graduating in a year and I'm starting to freak out too.

    I was basically in the same little "rut" with blogging for awhile, which explains why my blog has not been updated in forever. I think all the support I got on that last video helped me remember what I love about this community. Sorry some of your friends were not so supportive about your store but I think what you're doing is amazing! Thanks again for all of your feedback and support, you are awesome! <3

    ReplyDelete
    Replies
    1. Unfortunatelly, the job market here is currently really, really bad and also very small. Living in a tiny country with a population of two million has its cons. I really hope I can get a job where I'll be able to use my skills and passions one day, but I think I'll have to look across borders for that. Which I'm completely fine with. Moving abroad is actually something I've been wanting to do since I was little, but the uncertainties and all the expenses that come with the whole thing are currently holding me back. Having said that, I'm sure there is a light at the end of the tunnel, and that one day I will be closer to my dreams. In the meantime, I guess working hard on things I already do is my only option. Who knows, maybe these are the things that will even help me get a job at some point.

      And thank you for your support as well lovely! I really appreciate it. When I put up this post yesterday I thought that no one would even click on it, but instead, I got an amazing response from all these lovely people that really encouraged me to not stop doing what I love doing. Faith in humanity (I mean, our community) restored.

      Delete
  18. Morem dodat, ker se mi zdi tako fino ko vidim toliko komentarjev! Še kar sama sem vesela, ko vidim to podporo.! Zakon smo!

    ReplyDelete
  19. phew, I´ve been through a similar phase for the past weeks while writing my final school exams. I think it has something to do with all the revision and studying there is to do.
    I just wanted to let you know that you don´t need to worry that your content doesn´t mean anything. I love reading your reviews and your weekly recaps, especially because they aren´t as short as others are.
    Just remember that for every person hating on you for having succes there are at least two people supporting you and being there for you!
    Best of luck for your future, and you will figure out what to do eventually. Do something you are happy with, not what everyone expects from you.
    xx Lisa

    Following Lisa

    ReplyDelete
  20. Glede faksa te čisto razumem … Jaz bi ti rekla, da naredi tako, kot sama čutiš, da je prav, ker ni hujšega, kot če se siliš, ko nimaš motivacije. Iskreno, faks ne bo nikamor šel, če ga boš v prihodnje potrebovala ali začutila željo, bo tam tudi po npr. 5 letih. Dve leti se mogoče res ne slišita veliko, ampak ko delaš nekaj, kar ti ni okej, ko si nekje, kjer nočeš biti, se lahko zdi, da sta razvlečeni kot 10 let in je vse 10-krat težje. :) Jaz sem imela po 5 letih vsega poln kufer, pustila zadnji izpit čakat eno leto, med absolventom pa vse v zvezi s faksom dala na stran - in zdaj ugotavljam, da me vedno bolj vleče v smer moje izobrazbe. In spet sem začela uživat v branju. Od malega sem oboževala knjige, ko dobiš seznam 40 knjig (ki ti ne ležijo) pri enem predmetu za prebrat v 4 mesecih … Mine te. Mene je ravno to najbolj šokiralo pri sebi, da sem izgubila veselje do nečesa, ker sem imela tako rada, samo zato, ker je postalo prisila. Nikoli nisem brala le obnov, dokler nisem prišla na faks. :) Pa to je šele najmanjši del tega, kar je narobe z neizpolnjenimi obljubami o bolonjskem sistemu.
    Glede odzivov drugih pa se mi zdi, da je v Sloveniji (pa verjetno tudi drugje) tako, da je najlažje kritizirat - za to imajo vsi čas, za pohvale pa ne. Pa da ne začenjamo o nevoščljivosti. ;) Ne se dat, imaš res vrhunski blog in super trgovinico! :) Pusti si čas, pa se prej ko slej bo vse postavilo na svoje mesto. :)

    ReplyDelete
    Replies
    1. Hvala! Drugače se pa čisto najdem v telem s knjigami. Tudi jaz sem vedno rada brala, ko sem pa prišla na faks pa dobila seznam najbolj možnih špehastih in dolgočasnih knjig, ki bi jih morala prebrati v parih mesecih zraven že tako obsežne literature in kopice nalog, me je pa čisto minilo in sem tudi jaz začela brati obnove. Eno knjigo z 900 stranmi sem celo prebrala, ampak mi je bilo takoj žal. Groza. Najbolj obupna knjiga ever. Mi je zagravžala vse klasike po spisku. -_-

      Delete
  21. Ne it na faks naprej, če nimaš srčne želje, da bi šla. To je moj predlog :) Lahko se vedno kasneje odločiš za še kakšno izobrazbo, če si boš želela. Mene zate sploh ni strah - si vizažistka s certifikatom, imaš svojo trgovino (btw, kmalu oddam naročilo, samo še odločim se, kaj rabim ;)), pišeš enkraten blog (zadnje čase sem res slaba pri branju vseh blogov, pisanju svojega pa še najbolj :), ampak tvoj blog mi je bil vedno eden ljubših že od vsega začetka), snemaš super youtube videe ... mislim, da greš v pravo smer in jaz vidim tvoj uspeh. Bodi vztrajna in nadaljuj. Nikoli ne delaj stvari, ki bi zadovoljile druge (prijatelje, starše ...), ker na koncu živiš ti svoje življenje. In na koncu dneva si ti vse kar imaš. Lahko greš spat z mirom v srcu, lahko pa imaš v glavi miljon drugih nepotrebnih vprašanj, češ kaj mi je tega treba. Isto je s prijatelji. Kolk ljudi je pri meni odpadlo, ko sem šla študirat v drug kraj kot oni, kok ljudi je odpadlo, ko sem nehala pit alkohol in spremenila lifestyle ... zdaj imam (samo) dva angela, ki sta tako spontano in nepričakovano prišli v moje življenje. Včasih moraš koga ali kaj spustit, da narediš prostor novemu in boljšemu :)
    Držim pesti zate, srčno vrjamem, da boš uspešna v življenju in prišla še daleč. <3

    ReplyDelete
    Replies
    1. Hvala Deja za tvoje vzpodbudne besede! Za tele danes pa za vse tiste, ki si mi jih pošiljala zadnjih nekaj let. <3 P.S. Le napiši kakšen nov post, ker že res pogrešam branje tvojega bloga. :D

      Delete
  22. Uf je že toliko komentarjev, da sploh nimam kaj več dodati! :) Ti bom pa rekla, da se ne sekiraj, saj vsi pridemo v tako čudno stanje pa je čez nekaj časa vse super! Se mi drugače zdi, da si zelo uspešna pri svojemu bloganju in YT tako, da ti kar lepo ustvarjaj še naprej, prav tako pa ti želim tudi veliko sreče pri tvoji trgovini, se mi zdi super, da si se podala v to in da imaš znamke, ki pri nas sicer niso dostopne. Glede faksa pa po eni strani sta res le še dve leti, po drugi strani pa si tako že vizažistka kar je morda v današnjem času še boljše, kaj pa vem, itak se boš morala sama odločiti, ti le verjemi da si se pravilno in sledi temu pa bo na koncu vse super!<3

    ReplyDelete
  23. Blogging and doing YouTube without seeing a huge feedback is tough. I know sometimes I've questioned whether I should continue but I just love it so much that I can't seem to quit. I'm so sorry to hear about some of your friends not supporting you. That is so unfortunate and shady, but at least you now know who are your real friends. As blogging/YouTube friends I will definitely be supporting you 100%, I think we need to stick through it together. :-) Keep up the great work Sandra, I'm sure all your hard work will get noticed soon.

    ReplyDelete
    Replies
    1. Yes, especially us smaller bloggers/youtubers definitely need to stick together. I'm so glad I'm surrounded by such a kind and supportive bunch, including you! I consider you my true friends, even if we live miles apart and have never seen each other in person. Some people think it's weird, but they just don't 'get it'. :D

      Delete
  24. Zdravo....
    Še preden sem začela pisat ta komentar kar slutim kako bo izpadu negativen ampak bom se potrudla čim lepš napisat. To je samo moje mnenje in mogoče sem jaz izjema na tem svetu, no ampak mogoče pa nisem. Sama bloge spremljam že dolgo, tam nekje tri štiri leta, vsak dan preko bloglovina sledim raznovrstnim blogerjem, od fashion, lifestyle, beaty, decor...in mam svoje najljubše. Ker sem malo zatavala in sploh še ne pršla k bistvu sporočila bom probala kar direkt napisat. Najrajš spremljam tiste ljudi ki dobr zgledajo. Pomojem je to ena bistvenih lastnosti ki jo more bloggerka imet. Ko ti je oseba ušeč, boš konstantno hodu nazaj na blog, pa čeprav mogoče sploh ne piše o tem kar te zanima.... Moje osebno mnenje je, da tvoj blog sicer spremljam, vendar tako...površno, razlog je pa v tem da mi ni všeč tvoj izgled...in zdaj sva pri tistem kjer bom izpadla nesramna: če bi malo shujšala in spremenila barvo las, bi bila bolj všečna, s tem pa bi blo tut bralcev več. Po eni strani se mi zdi kar smešno kar sem pravkar napisala, ampak pri meni je pač tako. Mogoče ti bo koristilo iskreno mnenje, mogoče pa ga boš enostavno izbrisala....Lep dan :)

    ReplyDelete
    Replies
    1. Vsak ima pravico do svojega mnenja, ampak jaz se definitivno z njim ne strinjam, pa niti ne zato, ker leti name. Prvo kot prvo, meni se zdi naravnost smešno, da se blog sodi po izgledu osebe, ki ga piše. Jaz berem bloge zato ker me zanima vsebina (ocena, osebne objave, itd.), ne zato, ker nekdo lepo zgleda. Pravzaprav me blogi punc, ki zgledajo kot manekenke, 'prodajajo' drage obleke in v vsakem postu napišejo en brezvezen stavek sploh ne zanimajo. To najdeš v vsaki reviji in na vsakem plakatu. Jaz veliko raje prebiram bloge oseb s katerimi imam skupne interese in s katerimi se lahko poistovetim. In te punce berejo tudi moj blog. Raje imam tri bralce, ki cenijo vsebino mojega bloga in mojo iskrenost, kot na milijone bralcev, ki samo gledajo moje slikice, ker sem 'lepa'. Niti slučajno ne mislim spreminjati svojega videza zato, da bi bila bolj popularna oziroma ustrezala predstavam določene skupine ljudi. Če bom shujšala, bom shujšala zaradi sebe. Isto velja za barvo las, ki se pa tako ali tako verjetno nikoli več ne bo spremenila, ker mi druge barve las ne pašejo. Pa še to, vsake oči imajo svojega malarja. Meni so osebe, ki imajo kakšno 'napako' veliko bolj zanimive, kot osebe, ki se delajo popolne. Nobena oseba ne bo vsakem všeč in nobena oseba ni popolna. Potemtakem bi morale vse blogerke na lepotne operacije, da bomo zgledale isto, kot barbike? Mah, s takšnimi zadevami se mi res ne da ukvarjati. Če sodiš ljudi in bloge samo po zunanjosti in če ti pač nisem vizualno všeč in te to tako moti, ne beri mojega bloga. Simple as that. :) Tebi bi rekla pa samo še eno stvar. Drugič dvakrat premisli, preden objaviš takšen komentar. Jaz imam zelo debelo kožo, ker se že celo življenje spopadam s takšnimi ljudmi kot si ti, nekatere pa lahko podobni komentarji zelo prizadenejo in imajo nepopravljive posledice. Aja, pa drugič se prosim podpiši, da bom vedela s kom se pogovarjam. :)

      Delete
    2. Kot je že rekla Maja. Amen na tvoj komentar! :)

      Delete
  25. In zakaj nekaj ne narediš za to, da bi bilo takšnih ljudi ki ti to pravijo čim manj. Ali tebe to ne moti? Vsak ima sicer svoj okus. Ampak če gremo malo dalje kar se tiče okusa, se pa lahko dotaknemo tudi zdravstvenega področja. Ne mislim filozofirati in nakladati, vse kar lahko rečem je da ni zdravo biti tako ''obilen'' pri teh letih. Torej malo manj se ukvarjaj s šminko in s tem katere make-up izdelke boš uporabila in malo več s telovadbo. Boš videla, da se boš tudi sama takoj boljše počutila! :)

    ReplyDelete
    Replies
    1. Hah, prej je bilo govora o temu, da bi več ljudi bralo blog, če bi bila bolj suha in imela drugač no barvo las (ker to je takooo zelo pomembno), zdaj je pa kao že govora o zdravju, seveda... :P

      Sandra bo že sama poskrbela zase tako kot se ji zdi prav - če hoče se lahko še za 20 kg zredi, pa jih bo sama nosila, jih ne boš rabila ti! Nič se ti ne sekiraj za njeno podobo in zdravje, raje zase poskrbi pa bo vse vredu.

      Delete
    2. Mislim, da mi tvojih komentarjev sploh ni potrebno več komentirati, ker sami po sebi povedo o tebi točno to, kar si mislim. Raje se ukvarjaj s sabo, ker imaš očitno veliko stvari za razčistiti po tvojem podstrešju. Glede na to kako zelo te skrbi moje zdravstveno stanje ti pa lahko povem, da sem popolnoma zdrava. Če si suh, še ne pomeni, da si zdrav in obratno. :)

      Delete
    3. Haha, hvala Maja. Točno to sem hotela povedat. :D

      Delete
    4. Zanimivo s čim vse se ukvarjajo naši bralci bloga, nekaterim mečejo naprej "kje dobijo denar za drago kozmetiko", pri drugih jih skrbi "njihovo zdravje", pri meni so se ukvarjali s tem koliko izpitov imam že narejenih in po čudnem naključju točno vedeli katere sem kolikorat delala (guuuuuys, live your life!)...

      Sandra, kot smo ti napisale na fb-ju. YOU ARE WONDERFUL.

      Vse imamo raje 10 ogledov na dan in vemo s čemu stremi naš blog - ne pa miljon, samo zato, ker smo enake kot vse ostale in nočemo biti drugačne.

      Nikoli ne bomo vsem všeč in tisti, ki jim nismo naj nam samo lepo dajo mir in to je to :)

      Delete
    5. Ja, točno tako. Nekateri ljudje imajo veliko preveč časa in lastnih kompleksov, ki jih ne znajo drugače reševati kot tako, da poskušajo ljudi okrog sebe zafrustrirat, da se potem oni počutijo boljše. Revčki bogi.

      Delete
    6. Kako veš, da ti je pri bloganju res uspelo? Ko ti nek anonimnež pusti totalno nerelevanten komentar na temo, ki se ga niti približno ne tiče. :)

      Delete
    7. Hahah, to pa sploh ja :D Dobro merilo! :D

      Delete
  26. Odličen članek, sploh ne morem veliko dodati, vseeno pa bom pristavila še svoj 'lonček'- tudi jaz sem se, ter se še pogosto, podobno počutila, glede odločanja ali nadaljevati faks ali ne (isto diplomirala iz FDV :P).. sem se odločila za magisterij na drugem faksu in za katerega sem sprva celo dvomila, da bo to to, a me vsak dan bolj srka vase in uživam, pa prej nisem verjela, da je to možno..

    Vsak dan imam polno strahov glede prihodnosti: da imam premalo idej, se ne znam promovirati, nisem posebej dobra v ničemer, sem že skoraj prestara za to, da bi šele razmišljala o tem, v katero smer iti... po svoje pa sem tudi radovedna in čutim, da je to, kar se mi trenutno dogaja, nekaj, kar me utrjuje in spreminja v želeno smer...

    Tvoj blog je odličen, čuti in vidi se, da vlagaš vanj ogromno truda, predvsem pa ljubezni, zanimanja.. da uživaš v tem, kar počneš in odlična si v pisanju, komuniciranju z bralci in gledalci, tvoja trgovinica je super (ravno prejela prvo naročilo in zagotovo se bom še vrnila!!!), drugačna, posebna, čuti se, da jo res sestavljajo izdelki, izbrani s srcem...
    Bodi to kar si, saj si prav zaradi tega tako zanimiva, unikatna in drugačna...!


    Lp, Sara

    ReplyDelete
    Replies
    1. Hvala Sara! <3 Pa vso srečo tudi tebi na tvoji poti. We can do it! :)

      Delete
  27. Živjo!
    Kot prvo naj povem, da je tvoj blog prvi izmed slovenskih blogov, ki sem jih začela prebirati. In odkar ga berem me še nisi razočarala. Vsebina bloga je super, imaš odličen stil pisanja in blog je tudi očem prijazen :). Tudi na Youtube si me presenetila, ker imaš odličen pristop, vidi se, da v videe vložiš veliko truda in tudi vsebina videoposnetkov je zabavna pa tudi poučna. Potem pa si naredila še korak naprej in odprla svojo trgovinico, ki prodaja same luštne stvari. In za ta korak ti lahko rečem le vau in čestitke, da si se v naši mali državici in ob teh časih za nekaj potrudila in dejansko vzpostavila neko zadevo, ki mislim, da potrebuje le malo časa in bo "zalaufala". Tko, da brez skrbi. Trgovinica bo slej ko prej dobila veliko prepoznavnost, že zaradi tega, ker imaš na voljo dobro in skrbno izbrane izdelke, ki pri nas niso dostopni (kar le kaže na to, da imaš smisel in da veš kaj bi ljudi pritegnilo). Tko, da Sandra glavo pokonci pa bo :) S faksom ti prav dosti ne morem svetovati, ker sem sama eno leto študirala angleščino, se pogojno vpisala v drugi letnik in ga nikoli dokončala, oktobra pa sem pričela s študijem na drugem faksu. Tko, da na tem področju raje ne dajem nasvetov :D. Zdaj pa še najbolj neprijeten del mojega komentarja. Videla sem namreč komentar, ki ti ga je poslala gospodična anonimka. Res je žalostno, da ljudje svoje nesramne in negativne komentarje pošiljajo na splet. Punca, če tole bereš, res ne vem zakaj se sploh trudiš. Sama si napisala, da bo tvoj komentar sprejet negativno, zakaj si ga torej poslala? In to, da nekomu soliš pamet glede teže je že tako zlajnana pesem...nihče nima želje poslušati kaj takega. In dejstvo, da bi ljudje blj spremljali ta blog zato, ker bi Sandra bila bolj suha je totalna bedarija. Kar poglej si koliko je še drugih blogerk, ki so opisane s tvojimi besedami "obilne" pa niso zato nič manj uspešne. Ker oprosti, nekaterim ljudem je dejansko pomembno kaj berejo in kakšen karakter ima oseba in Sandra ima super osebnost!!! In to, da bi morala shujšati zaradi svojega zdravja. Punca, ali si mogoče zdravnica? Samo vprašam, da vem kam po nasvet, ker tudi sama nisem najbolj suhcana. Saj veš, da bom lahko v življenju uspešna...ker, če bom imela preveč kilogramov pa res ne bom mogla biti uspešna! In ne vem kako lahko ljudem govoriš kaj morajo narediti, da bi bili bolj srečni in zadovoljni!!! Moram pa reči, da se mi kar malo smiliš,če ljudje ocenjuješ samo po videzu. Sandra ti pa take komentarje samo izbriši in še naprej počni kar te veseli, ker ti gre super in sama menim, da boš še veliko dosegla..če ne doma pa v tujini ;)

    ReplyDelete
    Replies
    1. Jooj, hvala Tamara za takšne spodbudne in lepe besede. <3

      Delete
  28. Že večkrat sem ti hotela komentirati pod ta post, ampak me je vedno nekaj ustavilo, ne vem točno, kaj. Ampak sedaj, ko je moj študij končno za mano, ko sem končno diplomirala, se mi zdi, da mi besede lažje tečejo. Kot ti je nekdo zgoraj napisal, poslušaj svoje srce. Če ti ni za to, da bi šla študirat, ne iti. Vzemi si eno leto, dve časa, delaj stvari, ki te veselijo in prepričana sem, da boš v tem času zagotovo izoblikovala pot, ki te bo potem vodila naprej. Mogoče pa si boš čez leto dni premislila in boš šla študirat, kdo ve. Jaz sem npr. študirala slovenščino in zgodovino, oba predmeta sta mi zelo zelo zanimiva, ampak žal se ne vidim več v tem. Saj ne, da bi mi bilo žal, da sem to študirala, ampak službe si na tem področju ne bi iskala. In ja, nekdo mi bo rekel, zakaj si pa potem šla to študirat? Ljudje rastemo, se spreminjajo in tako se spreminjajo tudi naša zanimanja. Meni se je to pač zgodilo, ko sem že bila skoraj pri koncu študija. Zaradi štipendije sem ga morala dokočati, v nasprotnem primeru kdo ve, kaj bi naredila. Ampak danes z njim zagotovo več ne bi nadaljevala. Na zavodu me je pošiljal na doktorat. Ni šans, to me ne zanima. Sama sem študirala nepedagoško, zato so name vedno letele kritike, kako sem se lahko za to odločila, kje bom pa dobila službo. V takih časih sem vedno dvomila vase in mislila, da sem se narobe odločila, ampak pred vsakim javnim nastopom je ta dvom minil. Sama vem, da sem se za to odločila, ker se ne vidim v učiteljskem poklicu in mi sedaj na koncu vseeno ni žal, da sem študirala nepedagoško, čeprav sem nezaposljiva in bom na koncu delala nekaj čisto tretjega. Ti imaš zelo razumevajoče starše in po moje, če se boš pogovorila z njimi, te bodo podprli pri tvoji odločitvi. Sicer pa imaš čas za študij celo življenje. Mogoče se zdaj to sliši za lase privlečeno, ampak je res. Najboljše je iti študirat, ko si za to motiviran, ker če ni motivacije, tudi uspeh ne bo takšen, kot bi moral biti in študirati pod prisilo je totalno brezveze. Sama se zavedaš, tako kot vsi, ki smo študirali, da dandanes papir, da si diplomiral, ne pomeni nič. Kar pa nekaj pomeni, je to, kar ti počneš. Svoj hobi spreminjaš v nekaj več in si na ta način nabiraš izkušnje. To je to, kar nekaj pomeni. Na razgovoru za službo te noben ne bo vprašal, če imaš diplomo in kakšne so bile tvoje ocene, ampak te bodo vprašali, kakšne so tvoje izkušnje. In to, da si odprla svojo trgovino, pove veliko o tebi: da si pogumna, pripravljena tvegati, sposobna vodenja, organizacije, delovna in še marsikaj in to je to, kar ti bo v življenju prav prišlo. Verjemi, v letu dni, kar sem bila brez statusa in iskala službo, sem se veliko naučila o tem.
    Za trgovino se pa čisto strinjam z zgornim, Tamarinim, komentarjem. Šele začela si in vsak začetek je težak, ampak jaz verjamem, da te čaka uspešna pot in ti bo uspelo z njo. V Slovenijo si pripeljala ne samo nove izdelke, ampak tudi zelo kvalitetne. Moja WL je bila dolga in če ta mesec ne bi dobila že toliko stvari za testiranje, bi po moje še dosti več naročila (no, to me še čaka :D).
    Kar pa se tiče te anonimne punce, prav si ji povedala. Sicer pa sama veš, da smo tu bralke, ki te spremljamo in podpiramo zaradi tega, kar si in bomo vedno ostale tu in te spremljale še naprej, ker nam je všeč tvoje delo.Čeprav sem postala zadnje čase precej slaba pri komentiranju, vedno preberem vse tvoje poste in pogledam vse tvoje videe. Tako da ti želim uspešno delo še naprej in da se ti uspe odločiti tako, da boš srečna. <3

    ReplyDelete
    Replies
    1. Hvala Tatajana za tale komentar in za vse ostalo, ker vem, da si ena tistih, ki me res podpirajo že od samega začetka. <3 Si me malo pomirila, ker je čisto drugače slišati mnenje od nekoga, ki je že šel čez ta proces iskanja službe, kot pa od nekoga, ki še študira. Meni osebno se zdi, da bi zelo težko dobila službo z mojo diplomo, če bi nadaljevala ali na pedagoški ali pa nepedagoški smeri. Če bi že šla, bi šla na pedagoški program, ker imaš potem vsaj 'poklic', ampak sebe si niti slučajno ne predstavljam kot učiteljico, tako da res ne vem, če bi imelo to sploh kakšen smisel. Čedalje bolj se nagibam k tem, da si vzamem še kakšno leto frej in dobro razmislim, kaj hočem, oziroma vlagam delo v stvari, ki so mi všeč, in potem vidim, kaj bo. Strah me je, da bi vrgla stran dve leti svojega življenja, dala vse na stranski tir samo zaradi faksa (saj veš kakšna je naša preljuba FF) in mogoče zamudila vlak in vse priložnosti, ki bi se mi medtem lahko ponudile. Razmišljam, da bi mogoče šla čez nekaj časa tudi kakšen marketing naprej študirat, ker je še najbližje tem kar zdaj počnem in bi mi verjetno tudi najbolj koristilo. Pa še v tujini vidim, da največ služb ponujajo ravno v marketingu. Samo strah me je, da bi pogorela na celi črti, ker imam socialno anksioznost in ne vem kako bi šlo to s tem skupaj. Za računalnikom se počutim 'varno', ko moram pa osebno komunicirati z ljudmi, ki jih ne poznam, me pa skoraj kap zadene. Zato tudi ne vem, kako bi lahko bila učiteljica, če smo že pri tem. :D Uglavnem, upam, da se mi uspe odločiti, kaj bi bilo najbolje, oziroma da moji hobiji enkrat postanejo služba. Pustimo se presenetiti. :D

      Delete
  29. No zdaj sem že malo pozna s komentarjem... to pa je bilo zdaj enega vrtenja kolesca na miški, da sem prišla do prostorčka za komentar! ;) Je pa lepo videt tako veliko podporo in prav je tako! Trenutno sem tudi jaz že nekaj časa v nekem takem čudnem obdobju, ko dobesedno ne vem kaj bo prinesel jutrišnji dan in se sekiram zaradi tega, kar se verjetno tudi opazi v mojem pomanjkanju pisanja, komentiranja, objavljanja...

    Ampak naj se vrnem k tebi. Kar se študija tiče, če ne čutiš, da bi šla še dve leti študirat, ne it, še posebej če se v poklicu profesorice ne vidiš. Še vedno si lahko premisliš in se čez par let vrneš nazaj. Če te make-up, Youtube, trgovinica in blog veliko bolj osrečujeta se 100% posveti temu zdaj, si še dovolj mlada, da si lahko to "privoščiš". Če boš čez 5 let ugotovila, da se to ne bo izšlo, boš imela še vedno ogromno časa za se usmerit v druga področja. Sploh pa jaz štejem tvoj blog in Youtube za velik dosežek in uspeh! Poglej, v enem samem letu si dobila 1000 sledilcev na Youtubu, pol leta za tem se številka približuje 2000!!

    Ko sem prvič odkrila tvoj blog, ki je imel že takrat res ogromno sledilcev, sem si mislila, ta spada pa med "tavelike" :D pa tudi če se zdaj mogoče smešno sliši, ampak res sem bila očarana in si nisem niti upala komentirat :P (ok zdej me je pa malo sram ;)) ) Če hočeš uspet moraš gledati koliko poti do uspeha si že prehodil, ne koliko ti je je še ostalo in mislim, da imaš ti že kar nekaj kilometrine za sabo. Trgovinica je še v začetkih in verjetno traja, dokler se ne razve okrog in ljudje tega ne zagrabijo, še posebej, ker v Sloveniji nismo še toliko domači v naročanju izdelkov po internetu. (vidiš, mogoče pa nekega dne odpreš še fizično trgovinico :P) S prijatelji, ki niti na "Like" ne morejo pritisnit pa imam tudi jaz izkušnje. Ampak jih ne štejem (več) kot prijatelje, ker se je tudi zaradi drugih stvari izkazalo, da to niso.

    Pusti času čas, delaj kar te veseli in v kar verjameš, in to je vse kar šteje! :) Mi verjamemo vate Sandra in te pri tem podpiramo*

    ReplyDelete
    Replies
    1. Hvala Maja! <3 Ne morem verjeti, da nisi upala komentirati, haha. No, sej po eni strani razumem, ker tudi jaz ponavadi na velikih blogih ne komentiram, ker itak nikoli ne odpišejo in se mi zdi brez smisla, ampak jaz nisem pri 'ta velikih' in tudi še kmalu ne bom. Če pa bom, pa obljubim, da bom ena izmed redkih, ki bo še vseeno na vsak komentar odgovorila. :D

      Delete

Back To Top