Čeprav je v Kopenhagnu doma ena izmed najboljših restavracij na svetu, si nikoli ne bi mislila, da me bo mesto očaralo prav z izvrstno kulinarično ponudbo. Nome mi na žalost še ni uspelo obiskati, sem se pa zato nad kvalitetnimi sestavinami, fotogenično izvedbo in okusi za prste obliznit navduševala v restavracijah dostopnim nam navadnim smrtnikom. Skandinavske cene so seveda razred zase tudi v najcenejših lokalih, vendar ko kvaliteta upraviči ceno, ti na koncu mošnjička res ni težko razpreti. Medtem ko potihoma že načtrujem ponoven kulinarično obarvan obisk danske prestolnice, vas danes popeljem skozi moj seznam že preverjenih jedi in restavracij, ki jih morate ob vašem naslednjem obisku nujno preizkusiti. Obljubim, ne bo vam žal!
LOKALNE SPECIALITETE
Ponavadi so sendviči zadnje kar bi vam priporočila jesti ob raziskovanju novega kraja, ampak danska različica smørrebrød je pač razred zase. Ena rezina z maslom namazanega rženega kruha s konkretno kopičko nadeva po vaši izbiri vas nasiti do večera. Jaz sem naredila napako in naročila kar dva, ker se med vso atraktivno izbiro nikakor nisem mogla odločiti samo za enega. Odlična sta bila sicer oba, le jaz sem se cel dan počutila kot nosečnica, ki pod srcem nosi najmanj trojčke. Na krožniku sta pristala kruhek z rakci in kruhek s piščančjim nadevom, ki je vseboval še gobe in slanino. Smørrebrød se lahko naroči na neštetih lokacijah po mestu, tako da ne morem trditi, kje je najboljši, lahko pa vam povem, kje sem ga poskusila jaz – na pokriti tržnici Torvehallerne, pri ‘štantu’ Hallernes Smørrebrød, kjer se lahko tudi usedeš in med kosilom opazuješ kako se delajo omenjeni sendviči. Ogleda vredna je že sama tržnica, tako da se tja le odpravite. Ampak lačni, ne siti. Če vam bo po enem sendviču slučajno še vedno krulilo po želodcu, boste ob pestri ponudbi hitro lahko izbrskali še kaj (zelo užitnega) za pod zob.
Na Danskem so, verjeli ali ne, zelo popularni tudi hot dogi, ki prav tako pridejo z različnimi nadevi. Klasika vsebuje remulado (majonezasta zadeva), gorčico, kečap, surovo in popečeno čebulo, ter kose vložene kumare. Spet je na izbiro kar nekaj različnih postojank po mestu, po priporočilih sodeč pa je po kvaliteti na prvem mestu stojnica DØP – znani so po organskih sestavinah. Moram priznati, da meni osebno hot dog ni bil čisto nič posebnega. Bil mi je celo malo suh pa tudi ne ravno najbolj primeren za prehranjevanje stoje sredi ulice. Kumarice so mi letele vsepovsod! Sicer je res, da sem zelo nerodne sorte, ampak se to še zdaleč ni dogajalo samo meni. V glavnem, če se slučajno nahajate v okolici in iščete nekaj hitrega za pod zob, ga le poskusite, prav iskati pa ga po mojem skromnem mnenju ni treba.
BRUNCH
Pozni zajtrk, ki obenem nadomesti še kosilo, je moj najljubši obrok dneva, in danci ga res obvladajo. Moj najljubši brunch kafič, v katerem smo zajtrkovali med našim petdnevnim obiskom, je bil Mad & Kaffe. Pri naročanju si najprej izbereš (in kasneje plačaš) število jedi, potem pa poljubno izbiraš s seznama. Jaz sem se odločila za borovničev sojin jogurt z müsli, umešana jajčka z drobnjakom in popečenimi šampinjoni, dimljenega lososa z majonezo z dimljenim sirom, kose rženega in kislega kruha z organskim maslom, ter cimetovo bombetko za posladek. Aja, pa še domače pripravljen ledeni čaj z okusom breskve in mete. Vse je bilo tako dobro, kot se sliši, in ja, spet sem ven odkorakala noseča s trojčki. To je bila ponavljajoča se tema celotnega tedna…
Če bi morala izbrali le en obrok, ki bi ga vsakih naročila za brunch, bi to bila jajca po benediktinsko. Točno takšna, kot sem jih jedla v kafiču Granola. Medtem ko obroki mojih dveh prijateljev niso bili denarja vredni (naročila sta palačinke in zajtrk krožnik), se je meni ob vsakem grižljaju kar pelo. Zraven jajc sem kot po pravilih dobila dimljenega lososa. Ampak ne enega majhnega koščka – cel ajmer! Z njim bi lahko nahranila še tri ljudi zraven.
VEČERJA
Če bi morala narediti izbor petih najboljših večerij, ki sem jih pojedla v življenju, bi se na seznamu znašle tri večerje iz Kopenhagna. Ko so v prvi restavraciji pred menoj položili krožnik sem takoj vedela, da se bo na tem izletu dobro jedlo, nisem pa si predstavljala, da bom ob vsakem naslednjem obroku še bolj navdušena. Našo kulinarično popotovanje smo začeli v Spisestedet FEED, s krožnikom predjedi, na katerem so se znašli polpetki iz raka; paradižnikova brusketa; popečena pokrovača s cvetačnim pirejem, slanino in vodno krešo; s peso prekajena tuna; ter tartar iz rakcev z gorčico, jabolko, ikrami postrve in koščki prepečenega rženega kruha. Izgled jedi bi lahko ocenila z odlično pet, prav tako kot okus. Tudi glavna jed me ni razočarala – jedla sem kamelone z lososom in pokrovačo. Mimogrede, porcija je bila ogromna, pohvaliti pa moram tudi natakarja, ki je bil skozi celoten večer nenadležno ustrežljiv, tudi ko smo se želeli prestaviti. Kopenhagen smo namreč obiskali med največjim vročinskim valom, tako da je bila miza ob odprtem oknu v restavraciji brez klime še kako dobrodošla.
Madklubben Vesterbro smo odkrili popolnoma po naključju, saj je bila restavracija Cofoco, v katero smo bili namenjeni, ob našem prihodu polno zasedena. V Madklubben na srečo ni bojazni, da ostaneš brez mize, saj je prostor ogromen, poleg tega pa ima lokal tudi zelo prijetno, sproščeno vzdušje. Tako kot v kafiču, ki sem ga omenila zgoraj, tudi tukaj račun poravnaš glede na število jedi, ki jih naročiš, ne za vsako jed posebej, med čakanjem na hrano pa ti za prigrizek zastonj prinesejo še ocvirke. Jaz sem ocvirke preskočila, sem pa zato bolj uživala v jedeh, ki sem jih naročila – solato caprese za predjed, piščanca na žaru z zelenjavo za glavno jed, ter brownie s sladoledom za sladico. Porcije so bile ravno prav velike, z vsakim grižljalem pa se je res čutila kvaliteta sestavin. Še vedno se ne morem odločiti, kaj mi je bilo najbolj dobro, moram pa pohvaliti izredno mehkega piščanca v kombinaciji z zanimivim kiselkastim okusom zelenjave.
Zadnja, vendar definitivno ne najslabša, restavracija na to-do seznamu je Barabba. Še ena nenačrtovana postojanka, ki nam jo je priporočilo osebje restavracije Barr, kjer smo hoteli večerjati, preden smo izvedeli, da je kuhinja že zaprta. Normalni ljudje pač ne gredo na večerjo ob polnoči… No, Barabba je pisana na kožo tudi nam sovicam, saj naročila sprejemajo do dveh zjutraj. Rekli so nam, da se tja na večerjo radi odpravijo kuharji iz drugih restavracij, kar je vedno dober znak. Če je res ali ne, me niti ne zanima, ker nas je vse tri hrana naravnost navdušila. Tam sem jedla najboljšo hobotnico na žaru, ki se je kar topila v ustih! Na žalost na sliki zgleda bolj klavrno, saj je bil prostor res temen – super za ambient (mimogrede, precej odštekan od pohištva do osebja), malo manj super za fotografiranje. Poleg hobotnice sem jedla tudi špagete s škampi, ki so bili sicer dobri, le malce preveč pekoči za moj okus, piko na i večeru pa je dodal glavni kuhar, ki nam je ob posrežbi skrbno razložil jedi. Gesta, ki se ti vtisne v spomin.
SLADICA
Za sladice mi je po večerjah ponavadi zmanjkalo prostora v želodcu, bom pa zato omenila hladen priboljšek, ki sem si ga večkrat privoščila sredi dneva – sladoled iz lokala Vaffelbageren, ki se nahaja v izjemno barvitem in fotogeničnem predelu mesta Nyhavn. Njihov sladoled je izjemnega okusa, zaradi česar sem se vračala, pa tudi izbira okusov je velika. Imajo vse od klasičnih do malce bolj unikatnih, poleg tega pa si lahko naročiš tudi sladoled iz avtomata z raznoraznimi mrvicami ali pa vafelj, po katerih je lokal tudi znan.
