Namibija: nasveti za safari v nacionalnem parku Etosha

Kenija, Tanzanija in Južna Afrika so še vedno najpopularnejše destinacije za pravi afriški safari, se pa z njima zagotovo kosa tudi safari v namibijskem nacionalnem parku Etosha. Če je še nimaš na potovalnem seznamu, moraš Namibijo nujno dodati! Osupljive rdeče sipine puščave Namib, fotogenični osamelci Spitzkoppe in bogata kultura polnomadskega plemena Himba so zadostni razlogi za obisk te magične dežele, ko pa v miks vržeš še safari, pa dobiš potovanje svojega življenja. Jaz sem ga definitivno doživela!

Etosha je naravni rezervat divjih živali, kjer lahko v živo vidiš celotno zasedbo Levjega kralja. Razteza se preko 22.270 kvadratnih kilometrov (ja, velik je ravno toliko kot Slovenija), sredi kotanje pa najdeš celo soline! Ta edinstvena pokrajina in možnost, da se na safari odpraviš čisto sam s svojim najetim avtomobilom, je še posebej mamljiva za nas fotografske navdušence. V štirih dneh, ki sem jih preživela na safariju, sem videla (in poškljocala) vse od žiraf, zeber in slonov do levov, ogroženih črnih nosorogov ter celo leoparda! Da o raznih antilopah sploh ne govorim – najdeš jih za vsakim vogalom. Če si tudi ti želiš izkusiti to fantastično doživetje, imam spodaj zate en kup nasvetov iz prve roke, ki ti bodo olajšali načrtovanje svojega samostojnega safarija v nacionalnem parku Etosha!

NAJBOLJŠI ČAS ZA SAFARI V NAMIBIJI

Namibija ima poleti (med novembrom in majem) deževno obdobje, ter sušno pozimi, od junija do oktobra. Najboljši čas za safari naj bi bil ob koncu sušnega obdobja, se pravi v septembru in oktobru, saj se takrat živali zaradi pomanjkanja vode še bolj zadržujejo pri kotanjah z vodo, kjer jih je najlažje opaziti. Skoraj vsaka vodna kotanja ima v Etoshi svojo razgledno točno s parkiriščem, dovolj velikim za kar nekaj avtomobilov, zato je opazovanje in fotografiranje živali tam res preprosto. Samo sediš v avtu in čakaš, oziroma že kar takoj začneš s pritiskanjem na sprožilec.

Ker je poleti vegetacija manj gosta, je v tem letnem času živali lažje opaziti tudi ob cesti, ampak to še ne pomeni, da jih v preostalih mesecih ni na vidik. Jaz sem se na safari odpravila v začetku maja in imela idealne pogoje! Mogoče tudi zaradi suše, ki v zadnjih letih pesti Namibijo. Velika škoda za naravo in prebivalstvo, za turiste pa – hočeš, nočeš – podaljšana sezona safarija…

Čeprav so baje blatne ceste po dežju v Etoshi grozne, deževno obdobje prinaša tudi nekaj pozitivnih presenečenj. Na območje takrat prileti na tisoče flamingov in pelikanov, poleg tega pa je tudi manj turistov, tako da lažje najdeš (cenejše) prenočišče. Če obisk planiraš v glavni sezoni, se seveda pripravi na višje cene, na last-minute nastanitev pa raje kar pozabi. Priporočljivo je, da si sobo ali prostor za kampiranje rezerviraš kar leto vnaprej!

KAKO PRITI DO NACIONALNEGA PARKA

Nacionalni park Etosha se nahaja štiri ure vožnje stran od namibijskega glavnega mesta Windhoek, kjer se nahaja tudi glavno mednarodno letališče. Cesta, ki povezuje Etosho in Windhoek je ena izmed lepših v državi (to pomeni ena redkih asfaltnih), tako da večjih presenečenj ni za pričakovati. Če se v Etosho opravljaš z nasprotne strani, pa se zna zgoditi, da naletiš na ‘vet point’, nekakšno veterinarsko inšpekcijo, ki zgleda kot mejni prehod. Tam so, da preprečujejo širjenje slinavke in parkljevke, bolezni, ki lahko prizadene živino. Iz nekaterih območij tako ne smeš nositi surovega mesa in vrsto drugih živilskih izdelkov, zato preveri, da se supermarket, v katerem si boš nabavljal/a hrano za safari, nahaja v varnem območju. Vse točne, pomembne informacije najdeš TULE, TULE in TULE.

Nacionalni park Etosha ima štiri varovane vhode. Najpopularnejši je Anderson’s Gate na jugu parka. Če prihajaš iz Windhoeka, Swakopmunda ali Damaralanda oziroma si namenjen/a v kamp Okaukuejo ali Halali, je vhod Anderson’s Gate najboljša izbira. Na vzhodni strani parka je vhod Von Lindequist, ki je najbližje kampu Namutoni, malce bolj severno pa se nahaja vhod Nehale Iya Mpingana. Vhod Galton Gate na zahodu parka je odprt samo za obiskovalce kampa Dolomite.

Na vhodu moraš pred vstopom v park plačati vstopnino (prenočišče plačaš posebej v kampu oziroma že prej prek spleta), ki znaša 80 NAD (5 EUR) na osebo na dan in 10 NAD (0,60 EUR) za avto z manj kot 10 sedeži na dan. Vstop je drugače mogoč samo med sončnim vzhodom in zahodom, zaradi kolone vozil pa vkalkuliraj tudi malce čakanja.

NASTANITEV V ETOSHI

Za najboljše možno doživetje si izberi nastanitev v enem izmed kampov, ki se nahajajo v parku. Živali so veliko bolj dejavne v jutranjih in večernih urah, tako da je priporočljivo s safarijem začeti takoj ob sončnem vzhodu, kar je nemogoče, če bivaš izven parka. V Etoshi lahko izbiraš med šestimi kampi. Kampa Dolomite in Onkoshi sta bolj ekskluzivne sorte z luksuznimi “šotori” in hišicami. Se pa nahajata daleč od poti, po katerih se lahko voziš sam, zato zame že takoj izpadeta iz igre.

Najboljše tri opcije so kamp Okaukuejo na zahodu parka, Namutoni kamp na vzhodni strani in kamp Halali, ki se nahaja ravno na pol poti med obema. V vseh lahko kampiraš s svojim šotorom, najameš sobo ali hišico. V vseh treh najdeš tudi bencinsko črpalko, (samopostrežno) restavracijo, bazen z barom in trgovino s spominki in osnovnimi potrebščinami. Kar se tiče hrane imajo bolj kot ne samo prigrizke in konzerve, zato se pred vstopom v park nujno oglasi v kakšnem supermarketu in si nabavi zalogo za vse dni, ki jih boš preživel/a na safariju, sploh če si imaš namen sam/a pripravljati tudi glavne obroke. Seveda lahko ješ tudi v restavracijah v kampih, ampak niso ravno poceni.

Vsi trije kampi imajo tudi svojo osvetljeno kotanjo z vodo. Ob kotanji so postavljene klopi, kamor se lahko usedeš in uživaš v opazovanju živali, brez da sploh zapustiš svoj kamp. Jaz sem kampirala v kampu Halali in vsak večer po zaprtju kampa (vrata se zaprejo ob sončnem zahodu) safari podaljšala še z obiskom njihove kotanje. Sloni so nam vedno priredili pravi šov!

V Halali sem kampirala vse štiri dni in mislim, da je res najboljša opcija. V bližini se nahajajo najbolj “prometne” kotanje z vodo, centralna lokacija pa ti daje možnost, da brez izgubljanja nepotrebnega časa raziščeš tako zahodni kot vzhodni del parka. Samopostrežna restavracija v Halali je meni osebno stregla tudi najbolj okusno hrano, pa še ponujene nastanitve so v Halali načeloma najugodnejše. Ena noč v sobi oziroma v hišici te bo stala:

999-1998 NAD (63-126 EUR) na osebo v kampu Halali;
1332-1943 NAD (84-122 EUR) na osebo v kampu Namutoni;
1332-4163 NAD (84-262 EUR) na osebo v kampu Okaukuejo.

Najnovejši kamp v parku je kamp Olifantsrus, kjer lahko samo kampiraš in sicer za 389 NAD (25 EUR) na osebo na noč. Nahaja se zahodno od kampa Okaukuejo in ponuja kiosk s pijačami in lažjimi obroki, skupno kuhinjo in sanitarije. Bencinske črpalke tam ni!

Čez dan so vsi kampi (razen kampov Dolomite in Onkoshi) odprti za vse obiskovalce parka Etosha. So super postojanke za uporabo WC-ja in topel obrok med celodnevnim safarijem. Tudi do kotanj z vodo v kampih lahko dostopajo vsi.

P.S. Okaukuejo kamp je administrativni center Etoshe, zato se zna zgoditi, da se boš moral/a kdaj tam tako ali tako ustaviti.

KOLIKO ČASA POTREBUJEŠ ZA SAFARI?

Za safari v nacionalnem parku Etosha predlagam 3-4 dni. To bo dovolj časa, da se zapelješ do vseh popularnih kotanj z vodo (h kakšni tudi po dvakrat, trikrat), vendar ne prenaporno. Čeprav se opazovanja živali težko kdaj neveličaš, te celodnevna vožnja in koncentracija dan za dnem slej kot prej utrudita.

NASVETI ZA VOŽNJO V ETOSHI

Ceste v Etoshi, ki se jih moraš držati ves čas (off-road vožnja ni dovoljena), so makadamske in na trenutke konkretno luknjaste. 4×4 uradno ni zahtevan, v realnosti pa zelo priporočljiv, še posebej v deževnem obdobju. Za popotovanje po preostali Namibiji pa je tako ali tako nujno potreben. Pa še ekstra bonus – višje kot sediš, bolje je za safari.

Zaradi makadamske ceste se boš verjetno slej kot prej moral/a soočiti s preluknjano gumo, zato imej vedno s seboj rezervno, preluknjano pa popravi takoj, ko je mogoče, na najbližji bencinski črpalki. Če še ne veš kako zamenjati gumo, se pred odhodom v Namibijo nujno nauči!

Med safarijem v Etoshi je prepovedano izstopiti iz avtomobila, zato se pred menjavo gume poskušaj zapeljati do najbližjega kampa ali pa vsaj do deloma ograjene piknik/WC točke. No, razen, če to ni mogoče, kar se je seveda zgodilo nam. Gumo nam je sredi ničesar dobesedno razgnalo, zato smo jo morali menjati kar med levi in leopardi. Adrenalin!

Omejitev hitrosti v parku znaša 60 kilometrov na uro, vendar skoraj vsak vozi počasneje, saj so vsi na preži za živalmi. Omejitve hitrosti, razdalje in smerokazi so naslikani na betonskih kockah ob cesti. Zapomni si tudi to, da so razdalje v parku res konkretne – ko gledaš zemljevid, niti slučajno nimaš realnega občutka. Če pa se med potjo še pogosto ustavljaš, pa sploh hitro izgubiš občutek za čas. Ko se začne približevati sončni zahod se ne oddaljuj od svojega kampa. Zadnjo uro se raje zadržuj v strogi bližini, saj vrata vseh kampov ob sončnem zahodu do jutra zaprejo. Ne moreš ne notri, ne ven. Če po nesreči ostaneš zunaj, te čaka denarna kazen, lahko pa končaš tudi kot poslastica…

P.S. Bencinske črpalke se nahajajo v treh zgoraj omenjenih kampih. Tako kot toalete, restavracije in trgovinice.

NA KAJ ŠE MORAŠ BITI POZOREN

• Ker na safariju v avtu preživiš ogromno časa, trgovine pa niso ravno za vsakim vogalom, pri sebi (ne v prtljažniku) nujno imej zadostno količino vode in prigrizke za čez dan.
• Ne hrani in ne moti divjih živali. Ko se ustaviš pri kotanji z vodo ali sredi ceste (to je dovoljeno), ugasni motor in bodi tiho kot miška.
• Ne nabiraj nobenih rastlin.
• Uporaba drona ni dovoljena.
• Za seboj ne puščaj nobenih smeti.
• Ponoči se po parku ne smeš voziti, lahko pa se pridružiš organiziranem nočnem ogledu. O organiziranih ogledih se pozanimaj na recepciji svojega kampa. Potekajo tudi čez dan, če se po parku slučajno ne želiš voziti sam/a. Jaz jih nisem stestirala, zato ne morem podati svojega mnenja, je pa verjetno samostojna vožnja vseeno boljša!
• V Etoshi v sušnem obdobju malarije ni, v primeru obiska v deževnem obdobju pa nekatere mednarodne zdravstvene organizacije priporočajo jemanje antimalarikov. Možnost, da dejansko pohopsaš malarijo, je baje res majhna. Tako kot moji sopotniki, sem se sama odločila, da jih ne bom jemala. Zdravsvetnih težav v Namibiji nisem imela nobenih.
• S seboj ne pozabi vzeti teleobjektiva za svoj fotoaparat. 18-300 mm, ki sem ga imela s seboj, je bil meni čisto super! Večjega zooma res nisem potrebovala, ker so nam bile živali vedno zelo blizu.
• V svojo safari torbo pa seveda nujno spakiraj tudi zadostno količino spominskih kartic in baterij za fotoaparat, po želji pa tudi kakšen daljnogled. Kaj vse spakirati za popotovanje po Namibiji preveri TULE. Na seznamu so čisto vse stvari, ki sem jih imela s seboj, ter tiste, ki jih nisem, pa bi jih morala.
• V kampih lahko kupiš wi-fi dostop, vendar jaz z njim nisem imela prav veliko sreče. Internet je bil tako počasen, da mi niti osnovne aplikacije niso delovale.
• Bodi potrpežljiv/a! Če se približaš kotanji z vodo in ne vidiš nobene živali, se ne odpelji kar takoj stran. Parkiraj in malce počakaj. Živali priromajo slej kot prej! No ja, če čakaš že 20 minut pa še vedno ni nič, potem se raje zapelji do druge.
• Najboljša lokacija za opazovanje levov je v predelu Okondeka. 😉